Dr. Alfred Vogel je avtor knjige Ljudski zdravnik, ki je že precej časa nazaj izšla pri Mladinski knjigi. V njej ta častni doktor univerze v Zurichu opisuje svoje bogate izkušnje, ki jih je nabiral več kot 40 let. Knjiga presega področje zdravilnih zelišč, v njej so dragocena navodila in napotki za zdravo življenje.  V uvodu dr. Miha Likar, eden od treh prevajalcev knjige v slovenski jezik pravi, da je vprašanje, kakšno starost lahko človek danes dočaka, ena od temeljnih misli te knjige, torej še kako primerna za Vitalke. Zato naj vam natresem nekaj teh napotkov, ve pa vzemite, kar potrebujete.

Zelje ni samo za dobro prebavo

Verjetno ste že slišale o zdravilnih lastnostih zelja. Tudi Vogel prisega nanj in omenja številna pričevanja ljudi, da so jim zeljni listi, ki so jih polagali kot obloge na dele telesa, kjer so imeli rane ali jih je bolelo, pomagali. Zelje vleče iz telesa strupe in deluje v primerih, ko vse ostalo odpove. Liste lahko polagamo kar tako ali pa jih stlačimo. Lahko jih kombiniramo z glino (en dan zelje, naslednji dan glina). Podobne učinke naj bi imela tudi čebula in svež hren.

Tudi glina vleče bolezen ven

Kar se tiče že omenjene gline, moram povedati, da sem jo sama že preizkusila in sicer v preventivne namene. Naredila sem kuro pitja vode zmešane z glino, ki  je koristna pri čiščenju telesa. To naravno sestavino so uporabljala že primitivna ljudstva, zdravljenje je uspešno že stoletja. Prav posebno priporočljiva je kombinacija gline in zdravilnih zelišč. Glinena kaša se pregnete z vročim zeliščnim čajem in uporabi kot obloga tako, da kašo namažemo na laneno krpo in jo položimo na zdravljeno mesto.

Toplice tudi za zdrave

Ko sem se pred časom kopala v Moravcih v njihovem naftnem bazenu, so mi po glavi rojile številne misli, ker je bila voda milo rečeno kalna, siva, v njej so plavali trdni delci, skratka z malo domišljije bi rekel, da jo že hudo dolgo niso menjali.

Seveda gre v tem primeru za zdravilno vodo, kjer je treba odmisliti naše videnje čistoče vode, v kateri se kopamo doma. Tudi Vogel pripoveduje o kopanju na severu Skandinavije v močvirnatem ribniku, iz katerega je prišel popolnoma svež, čeprav je bil prej neskončno utrujen. V Sloveniji imamo precej zdravilnih vrelcev, seveda niso vsi za vse, vendar se jih morda premalo poslužujemo v času, ko smo še zdravi ali predvsem v preventivne namene.

Dobro je, če malo peče: čebula in hren

Pred časom sem pisala o receptu, kjer zmešamo čebulo in med in izlužena tekočina hitro pomaga pri prehladnih obolenjih. Tudi Vogel hvali čebulo in njene zdravilne lastnosti, saj vsebuje veliko vitamina C in je izvrstno zdravilo za živce. Drobno narezano čebulo uporabljamo ovito v gazo kot oblogo na tilniku pri glavobolih, bolečinah v ušesih, zobobolu. Pri vročini pomaga čebulna obloga na podplatih.  Kašen mesec nazaj je po internetu krožil nasvet, da je dobro, če smo v času epidemije prašičje gripe obkroženi s čebulami. Pa smo se spraševali, ali jih je potrebno olupiti ali jih pustimo kar v svojih lupinah. Vogel pravi takole: večkrat je že dovolj, če položimo na pol prerezano čebulo na nočno omarico in nato vonj vdihavamo. Zjutraj in zvečer nato vsakič odrežemo rezino.

Za konec pa še nekaj o hrenu, moji priljubljeni rastlini, kajti menim, da jo neupravičeno premalo uporabljamo. Ima veliko vitamina C, predvsem pa ima antibiotičen učinek. Lahko si naredite hrenovo tinkturo preprosto tako, da zmešate nariban hren z alkoholom, pustite stati nekaj dni, potem pa precedite. Za sveže rane bo ta tinktura premočna, za vse ostale namene pa primerna. Hren lahko uporabimo tudi pri oteklinah, tako da kašo iz nastrganega hrena, ki jo ovijemo v laneno krpo, položimo na oteklino. Podobno velja pri glavobolu, kjer položimo krpo na zatilje.

Človek bi iz vsega povedanega lahko zaključil, da  je vse kar malo peče in hrana, po kateri se ne poljubljamo z največjim veseljem, zdravilno. Če bi za mlade ljudi morda veljalo, da se tej hrani izogibajo zaradi omenjenih razlogov, pa bi svetovala, da pri naših letih dajemo prednost zdravju!

No related posts.