Šrilanka je otok, ki ga marsikdo pozna pod imenom Cejlon. Pred dobrimi petimi leti smo si ga zapomnili tudi zaradi naravne katastrofe, ko je otok na določenih mestih doletel cunami, v nesreči, v kateri je umrlo veliko ljudi, posledice so marsikje vidne še danes.

Na Šrilanki nas ves čas obdaja bujno tropsko zelenje in budizem s tisočerimi pagodami, ki nas spremljajo na vsakem koraku. Veliko je tudi živali; to je dežela slonov, pavov, veveric, opic in drugih živali … Nenehno nas spremljajo žareče tople oči čokoladnih domačinov … Nekaj je večjih  mest, vmes pa ena sama neskončna spokojnost, zelenje in mir, ki ga “kali” ptičje žvrgolenje.

V mestih pa ne gre brez  nenehnega trobljenja, včasih tudi preklinjanja. Nemalokrat vam zastane srce, ko se vozite po mestu.

Rekli bi lahko, da gre za urejen kaos, saj je nesreč glede na dejstvo, kako vozijo, relativno malo. Mene bi vsekakor tam težko dobili za volan. Še najbolje sem se počutila  v njihovem taksiju, ki je v bistvu moped, preurejen v tricikel. 

Glede na dejstvo, da je to vozilo, ki ga imenujejo tuk tuk, relativno majhno, se lahko veliko hitreje in svobodneje premika, pa tudi glede na temperature, ki tam vladajo, je naravna zračna klima, ki jo ima tuk tuk  avtomatsko vgrajeno,  še kako primerna.

V osrednjem delu Šrilanke se dvigneš iz Nuware Eliye, ki jo nekateri imenujejo tudi “little England” , na področje čajnih plantaž na višino 2000 m. Tu vreme  nemalokrat ponuja dež in meglo, kar pa čajnim grmičkom odgovarja, nekoliko manj pa obiralcem čaja, ki za borih nekaj deset dolarjev na mesec delajo bosi v teh pogojih. Za plačo morajo vsak dan nabrati 18 kg čajnih vršičkov, plantaže pa izgledajo podobno kot naši vinogradi  s podobnimi nakloni in strminami.

V bivši prestolnici Šrilanke po imenu Kandy vsako leto poleti priredijo velik festival, kjer se tisočeri plesalci, akrobati, bobnarji in žonglerji skupaj s stotimi okrašenimi sloni sprehajajo po mestu. Ta festival velja za največji dogodek na Šrilanki. V tem mestu je največja atrakcija Budin zob, ki ga hranijo v templju in ga vsakih 5 let pokažejo, sicer pa je shranjen pod pagodo. Če zob vidiš, je to za vse budistični vernike velik blagoslov.

Ko po cesti prispeš na jug, se pred teboj odpre čudovita obala, polna palm in visokih valov, ki butajo ob dolge peščene plaže. Ribiči na kolih so razpoznaven znak dežele, tradicija se prenaša iz roda v rod že generacije.

Vsaka polna luna (Poya) je na Šrilanki praznik, takrat se po vsej deželi veliko dogaja, čeprav na ta dan ne morete nikjer kupiti alkohola, seveda pa ga lahko uživate. Nasploh imajo na Šrilanki čudno ureditev glede alkohola, kupiti ga morate v posebnih oddelkih v supermarketih, ki niso odprti enako kot ostali oddelki in  marsikateri market ga sploh ne prodaja.  Nemalokrat so oddelki posebej zastraženi z vojaki. Za povrh je alkohol še relativno drag. Menda pa zaradi tega ni alkoholizem nič manjši problem. Še en dokaz, da kar je prepovedano, je še slajše.

Kar se tiče hrane se tisti, ki ne marajo začinjene hrane, na Šrilanki lahko odločijo za shujševalno kuro, kajti razen v hotelih boste težko dobili kaj brez priokusa karija ali čilija. Seveda pa se lahko do onemoglosti najeste sadja in zelenjave.

Na Šrilanki te domačini z veseljem povabijo v številne t.i. Spice gardens, (začimbne vrtove),  kjer ti najprej na dolgo in široko razložijo in pokažejo številne rastline  kot so npr. vanilija, nageljnove žbice, žafran, sandalovina, itd., potem te brhki šrilanški mladci, ki naj bi bili študentje ajurvedske medicine “zastonj” zmasirajo, za zaključek pa tisti “zastonj”  zaračunajo, ko ti prodajo razne kozmetične pripravke s čudežnimi lastnostmi, ki te bodo prerodile, pomladile, ti odpravile vse tvoje probleme, itd. Če me čez eno leto ne boste spoznali, boste vedeli zakaj.Eno od prijetnih presenečenj te dežele je, kako je divjina vpletena v vsakdanje življenje. Tako se po cestah redno sprehajo krave in biki, marsikje tudi sloni. Povsod naletiš tudi na skupine opic. Opice so spretne tatice, tako da v določenih hotelih ni varno pustiti odprtih balkonskih vrat.

Veliko je nacionalnih parkov, kjer je možno opazovati slone, leoparde, krokodile, opice, srnjad, razne plazilce ter različne vrste ptic. Mi smo obiskali Yale, ki je značilen po leopardih, vendar nismo imeli te sreče, da bi ga videli.

Šrilanka je relativno majhna, s površino, ki meri približno kot trikratna Slovenija, pa vendarle veliko ponuja. Prijaznost in nasmejani ljudje te spremljajo prav na vsakem koraku. Tako resnično drži tisto, kar že ponuja samo ime: Sri (čudovita), lanka (dežela), lahko bi rekli dežela vredna ogleda.

Ayubowan!

No related posts.